Nenavaden pojav v Jadranu: zakaj je morje pri Šibeniku spremenilo barvo

Raziskovalci Inštituta Ruđer Bošković (IRB), ki v okviru projekta Pollmar raziskujejo, kako cvetni prah vpliva na občutljiv obalni ekosistem Jadrana, so med 7. in 11. aprilom na morski raziskovalni postaji Martinska pri Šibeniku izvedli terenski eksperiment, da bi ugotovili, kaj se zgodi, ko cvetni prah s kopnega doseže morje.

Eksperiment je potekal pod vodstvom Slađane Strmečki Kos, znanstveniki pa so analizirali, ali lahko cvetni prah sprošča organsko snov in hranilne spojine, ki spreminjajo biogeokemične procese v morju ter vplivajo na mikroorganizme.

Kot so po pisanju N1 BiH poudarili na inštitutu, cvetni prah v Jadranu ni nov pojav, vendar podnebne spremembe spreminjajo trajanje in intenzivnost sezon opraševanja, zato znanstveniki vse bolj raziskujejo procese, ki povezujejo atmosfero in morje.

V enem litru vode kar 205.000 zrnc cvetnega prahu

Zrnca, ki jih prenaša veter, se odlagajo na morski gladini, kjer lahko sproščajo organsko snov in hranilne spojine ter vplivajo na biokemične procese v morju. Posebej pomemben je površinski mikrosloj morja – najtanjši slog na meji med morjem in zrakom, kjer se srečujejo atmosfera, sončno sevanje, organska snov in mikroorganizmi.

"Naše prejšnje raziskave na območju Šibenika so pokazale, da je površinski mikrosloj morja obogaten z zrnci cvetnega prahu, ki so večinoma lokalnega in regionalnega izvora. Leta 2024 smo v tem sloju identificirali kar 89 različnih vrst cvetnega prahu," je poudarila vodja projekta Strmečki Kos. Dodala je, da so marca 2024 v enem litru vode površinskega mikrosloja našli kar 205.000 zrnc cvetnega prahu, pretežno bora in tise.

V eksperimentu na Martinski pa so raziskovalci v posebne inkubacijske vreče namestili morsko vodo in cvetni prah alepskega bora, zbran z bližnjih dreves, nato pa so jih potopili v morje, da bi bile več dni izpostavljene naravnim razmeram. Cilj je bil spremljati, ali cvetni prah sprošča snovi, ki lahko spreminjajo sestavo organske snovi in vplivajo na življenje mikroorganizmov v morju.

Med petdnevnim eksperimentom je raziskovalna ekipa redno zbirala vzorce vode in spremljala spremembe fizikalno-kemijskih ter bioloških parametrov, del vzorcev pa so konzervirali za nadaljnjo laboratorijsko obdelavo.

Znanstveniki so sicer poudarili, da je srednji Jadran naravno reven s hranilnimi snovmi, kot sta dušik in fosfor, zato imajo lahko dodatni vnosi snovi iz ozračja pomembno vlogo v morskem ekosistemu. Ob tem lahko cvetni prah postane vir organske snovi, dostopne mikroorganizmom, ter vpliva na primarno produkcijo, ki predstavlja temelj prehranjevalne mreže v morju.

Projekt Pollmar povezuje atmosfersko kemijo, aerobiologijo, biogeokemijo morja in oceanologijo, poleg znanstvenikov IRB pa vključuje tudi sodelavce iz Hrvaške, Portugalske in Poljske. Rezultati raziskave naj bi prispevali k boljšemu razumevanju vpliva cvetnega prahu na obalne ekosisteme Jadrana in Sredozemlja v razmerah podnebnih sprememb.

Projekt Cvetni prah v Jadranskem morju: dinamika vnosa, kemijska karakterizacija in vpliv na primarno produkcijo financira Hrvaška fundacija za znanost, izvaja pa ga Zavod za raziskovanje morja in okolja IRB-ja.